Zlo, bes in jeza

Zadnje čase smo na televiziji in družbenih omrežjih priča nasilnim dogodkom, za katere si ne bi mogli predstavljati, da lahko obstajajo, pa vendar so žal del vsakdana. Vsakdo izmed nas se ob tem vprašuje, kako je to sploh mogoče.

Stari kitajski pregovor pravi: “Nič, kar ni človeškega, nam ni tuje”. Smo ljudje, smo skupnost in v vsem, kar se dogaja okoli človeške skupnosti, se zrcalimo tudi mi. Samo človek je sposoben tako grozovitih dejanj, živali tega niso, saj sledijo nagonu, človek pa ima lastno voljo in to dejstvo nas lahko spremeni v okrutneže.

Mar lahko obvladujemo te nagone? Seveda jih lahko, samo hraniti jih ne smemo. Pa poglejmo podrobneje, kako lahko to storimo.

Nekateri avtorji povezujejo zlo s pomanjkanjem empatije; ko smo preveč zagledani vase, ko smo preveliki ekstremisti in živimo na robu, ne čutimo sočutja do sočloveka in smo lahko zlobni. Res je, da se empatije človek težko priuči – eni so bolj empatični, drugi manj, pa vendar, zakaj pride do zla?

Nekateri avtorji zatrjujejo, da se dejanje enega človeka zrcali v kozmosu celotnega človeštva, da se vibracije mikrokozmosa zrcalijo v makrokozmosu. Izraz kozmos v grščini pomeni red oziroma izhod iz kaosa. Kozmos nam pomaga utrditi to, kar je pri nas neurejeno. Kozmos ima nalogo uravnavanja neravnovesja, kot je v ravnovesju naš planet, ki kroži okrog sonca po eni in isti orbiti.
Enako je s človekom; bes in nasilje prežemata celotno našo zgodovino.

Bes in nasilje sta izraz moči človeka, ki jo izkorišča tako, da podreja okolico sebi, kar postavlja človeka v peklensko vlogo, vse dokler se sam ne zaveda svoje šibkosti, omejenosti, da je sam odgovoren za svoja dejanja, da sam hrani bes v sebi, saj ima svobodno voljo.

Človek je zmožen okrutnih, nasilnih dejanj, ko dopušča, da ga prežemajo občutki večvrednosti in bi najraje postal stvarnik samega sebe. Ko izgine vest, duša, nasilje prekorači vse meje.
Poznamo več vrst zla v svetu in več vrst nasilja, nobeno ni slabše od drugega, vsa imajo enako predpostavko, in to je zasejati seme zla in se širiti po svetu z namenom, da se zanemarja ljubezen, ki povezuje vse ljudi med sabo in celoten svet, stvarstvo in stvarnika. Tu obstaja moč človeka; ljubezen nas ureja in daje red, harmonijo, ravnovesje.

Vsako nasilno dejanje izvira iz pomanjkanja ljubezni. O tem nam govori že Edward Bach, ki z Bachovimi cvetnimi esencami uravnava 38 različnih emocionalnih stanj človeka. Vsaka disharmonija (nepotrpežljivost, jeza, ljubosumje, nevoščljivost, samovšečnost, izguba nadzora itd.) izvira iz pomanjkanja ljubezni.

Pogosto slišimo izjavo: “Vročina mu je udarila v glavo”. Navadno izrečemo ta stavek sredi poletja in mislimo na človeka, ki je izgubil nadzor nad seboj, nad svojimi dejanji in je v navalu besa in jeze storil grozovito dejanje, na katerega se navadno niti ne spomni.

Tradicionalna kitajska medicina in antična grška medicina obravnavata organe našega telesa širše kot naša uradna medicina. Obe povezujeta organe in čustva, ki iz njih izhajajo, in obratno, enostavneje povedano: čustva napajajo organ, iz katerega izhajajo, in organ napaja in uravnava določene emocije.

Jetra in žolč sta tista dva organa, ki nadzorujeta čustvo jeze. Po TKM se bes rodi v jetrih, ki preko krvi pride do glave in tam izzove nekontrolirano vedenje.

Poznamo več vrst jeze
Lahko se zdravo razjezimo, če nas določena oseba ali situacija razjezi, takrat se jeza pokaže, vendar za kratek čas, ko situacija mine, izgine tudi jeza. Ko je deficit jeter močnejši, energija jeter oteži kri, ki kot pregosta pride do možganov, in takrat se človeku dogaja, da ga vsaka malenkost, napačen gib, napačen pogled itd., spravi ob živce tako močno, da izgubi nadzor nad samim seboj in ne ve več, kaj dela, se razbesni, postane nasilen, grob, močen (saj ti da moč), napadalen, ubijalski, izgubi razsodnost in se v navalu jeze dejansko ne zna ustaviti. Jeza se pojavi brez nobenega konkretnega objektivnega razloga. Oseba, ki vztraja in napačno napaja organ jetra in teh epizod izbruha ne ustavi, postane večno jezna in besna, nenehno bi se kregala, v njenih očeh vsak postane sovražnik, napadalec in slab človek. Taka oseba postane manipulantska, frustrirana, negativna, kritična itd.

Lahko pozdravimo jezo v nas? Lahko je NE hranimo!
Hrana, ki energetsko šibi jetra: mlečni izdelki, oreščki, pomaranča, češnja, sliva, paprika, jajčevci, poper, paradižnik, česen, čebula, por, čemaž, kava, čokolada in kakav, losos, kislo zelje, kis, začimbe, arome, dišavnice, zelišča.

Pijte samo vodo, ne mrzlo, koprivin čaj, tudi do en liter na dan, in do 2 dcl rdečega vina na dan ali eno pivo. Če želite doseči učinek, se jedilnika držite 100 % vsaj 2 meseca, notranji mir boste začutili pa takoj, že po 2 tednih uživanja omenjenih živil. Vsak dan se lahko odločamo, ali hranimo bolezen ali zdravje ali jezo ali veselje.

Članek objavljen v Novem glasu, avgust 2016


Prejšnje objave

© 2017 - 2025 Saeka

Izdelava spletnih strani