Erika Brajnik in njena priznana naturopatska šola SAEKA
Goriška naturopatinja Erika Brajnik si bo leto 2017 zapomnila predvsem po številnih mednarodnih priznanjih, ki jih je prejela. S pionirskim delom na področju naturopatije v Sloveniji je vzbudila veliko pozornosti na svetovni sceni, zato so jo na letošnji generalni skupščini Svetovne naturopatske federacije v Phoenixu v ZDA izvolili za eno od evropskih predstavnic v izvršnem odboru.
Erika Brajnik je za zdaj še edina naturopatinja v Sloveniji, svoje prihodnje kolege pa izobražuje v Naturopatski šoli SAEKA, ki jo je ustanovila pred tremi leti. Letnik traja od januarja do decembra, predavanja pa potekajo v M Hotelu v Šiški. V prvem letniku morajo študentje opraviti mini diplomo, s katero dokažejo, da znajo uporabljati naturopatsko logiko razmišljanja. V šolo so vpisani tako refleksoterapevti kot mojstri joge, fizioterapevti, učitelji, univerzitetni profesorji, farmacevti, zdravniki, veterinarji … Vsi ti strokovnjaki morajo znati svoje področje delovanja prežeti z naturopatskimi načeli. V drugem letniku je poudarek na anatomiji, fiziologiji in patologiji, v tretjem letniku pa na multidisciplinarnem povezovanju in praksi.
Prizadevanja Brajnikove za odličnost naturopatskega šolanja so opazili tudi v Svetovni naturopatski federaciji (WNF). SAEKA je tako postala ena od zgolj desetih šol na svetu, za katero odličnost jamči WNF, diplomo pa priznava tudi špansko naturopatsko združenje FENACO. Prva generacija slovenskih naturopatov, ki bo v SAEKI diplomirala prihodnje leto, bo tako imela lepe možnosti tudi za mednarodno kariero. “FENACO je prisoten po vsej Južni Ameriki in tudi v Evropi. Naš diplomant bo v teh državah avtomatično dobil homologacijo, lahko se bo specializiral in podobno! ”, razlaga Brajnikova. V SAEKO se prav v tem času vpisuje že četrta generacija študentov, v prvi letnik pa jih sprejmejo približno 30.
Ena od gostujočih predavateljic v SAEKI je tudi Tina Hausser, izkušena nemška naturopatinja in podpredsednica WNF. “Eriko sem spoznala lani, ko me je povabila na prvi Naturopatski kongres Slovenije, ki ga je organizirala v Ljubljani. Našla sem res lep primer pionirskega dela, kakršnega je na primer opravil Kneippov učenec Benedict Lust v Severni Ameriki. V Sloveniji ni bilo naturopatov, in ko se je Erika vrnila s šolanja v Italiji, je morala začeti iz niča. Če pogledamo v zgodovino, ugotovimo, da se je ta poklic vedno razvijal na podoben način: najprej je naturopat delal v svoji kliniki, nato je začel pisati članke in knjige ter ustanovil združenje in šolo. Vse to sem našla v Eriki Brajnik. V Nemčiji, kjer je 40.000 naturopatov, pionirsko delo ni več mogoče”, razlaga Hausserjeva in dodaja, da je bila naturopatija – ta 2500 let stari sistem evropske tradicionalne medicine – z razvojem uradne medicine pozabljena: “Ohranjali so jo kvečjemu v samostanih. Hildegarda iz Bingna in Sebastian Kneipp sta lep primer le-tega. V WNF se trudimo pojasniti osnovni načeli naturopatske prakse – vitalizem in holizem – ter principe, ki jih mora upoštevati vsak naturopat, kot so: narava zdravi, obravnavaj celotno osebo, zdravi vzrok, ne škoduj, zdravnik je učitelj itd. ”
“To je dobra promocija za Slovenijo, meni osebno pa so usmeritve in podpora kolegov iz tujine v veliko pomoč”, o svoji izvolitvi v izvršni odbor WNF meni Brajnikova. Naturopatski poklic so na svetovni ravni poenotili prav z ustanovitvijo WNF leta 2015. Najprej so raziskali, kako delajo naturopatski zdravilci na različnih koncih sveta in kako naturopatijo poučujejo v šolah. Tako so si ustvarili boljšo sliko, kdo vse dela v tem poklicu. Rezultat obsežnih raziskav je Bela knjiga naturopatije, ki so jo izdali pred kratkim.
Slovenija je ena od 26 držav – polnopravnih članic WNF, ki odločajo o vsem, kar se v federaciji dogaja. Vodstvu dajo mandat, da njihove interese zastopa v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Prizadevajo si, da bi WHO naturopatijo priznala kot poklic. Za kaj takega pa bo treba spremeniti zakonodajo in pravila tudi v posameznih državah članicah. “WNF si prizadeva biti združen glas naturopatskega poklica”, poudarja Tina Hausser. “Podpiramo raznovrstnost naturopatije po vsem svetu, pa tudi regulacijo poklica v posameznih državah. Podpiramo odlično izobrazbo, raziskave in sodelovanje z mednarodnimi institucijami, kot sta WHO, Unesco ipd. Želimo si zakon o naturopatskem poklicu, da se bo naturopatija lahko razvijala v skladu s profesionalnimi standardi. V svoja združenja moramo sprejemati le naturopate, ki so končali priznane šole, kakršna je SAEKA”.
Še bolj kot mednarodna priznanja pa Eriko Brajnik veseli, da jo sprejemajo domači ljudje. Prepričana je, da ljudje v naturopatiji začutijo toplino in vrednote, ki so jih vseskozi iskali, pa jih niso nikjer zares dobili. »Zato so me tudi novinarji časnika Finance, glede na poslovni uspeh, izbrali za najboljšo med 33 slovenskimi zdravilci. Uspeh ti zagotovi samo iskrenost do strank, in to, da učim metode, ki jih vsak pozna in jih lahko izvaja doma, « pravi Brajnikova, ki stranke sprejema v svoji kliniki v Ajdovščini, veliko nasvetov pa ljudem zaupa tudi v televizijskih nastopih ter v člankih in knjigah.
Svetuje celostno: od prehrane do hidroterapije, samomasaže, kopeli …” V naturopatiji uporabljamo veliko različnih tehnik, najbolj pomembno pa je, da zajamemo osebo kot celoto – z vso njeno zgodovino, fizično in psihično”, razlaga prva slovenska naturopatinja.
V svojo najnovejšo knjigo Naturopatski priročnik za samopomoč je namenoma vključila primere jedilnikov, ki krepijo določene organe. “Vse, z urniki obrokov vred, je natančno opisano. Ženska, ki ni niti enkrat prišla k meni na pregled, mi je pisala, da so ji zdravniki dali še dva meseca življenja, z upoštevanjem mojih nasvetov pa je po enem letu še živa in brez bolečin. Človek se mora zavedati, da je zdravje v njegovih rokah, da je sam odgovoren za svoje življenje. Danes se pogosto obnašamo prav nasprotno, a to je realnost in vrednota, ki bo preživela. Lahko se slepiš in izgovarjaš, da nimaš časa, ampak ko gre za zdravje, si je preprosto treba vzeti čas. V službi si zamenljiv, kdo pa bo otrokom nadomestil starše? ” se sprašuje Brajnikova.
Ljudem ne laže. Tudi če je stanje resno, jim pove, kaj lahko naredijo glede na to, koliko vitalne energije imajo. “Nekdo hitro reagira, spet drugi potrebuje veliko več terapije. Upanje pa mora umreti zadnje”, pravi Brajnikova. “Naturopat ne išče bolezni, ampak krepi zdravje. Hrani zdravje. Ne s tabletami, s hrano. Starši pripeljejo k meni veliko pubertetnic zaradi nerednih menstruacij. Vzrok tega so seveda hormoni, te pa proizvajajo naše žleze. Ti otroci so preobremenjeni! Obiskujejo po pet ali več izvenšolskih dejavnosti na teden in pri vsaki želijo biti perfektni. Če dekleta, ki zaradi tega nimajo redne menstruacije, zraven pomalicajo še sendvič, pico ali burek, so težave tu. Pozimi bi morali jesti klobaso in zelje, zrezke, hrano, ki greje telo. Že to zelo pomaga”.
Posledica slabega zdravja pubertetnic so kasneje težave z zanositvijo. “Prihaja do nepojasnjenih situacij, ko je z žensko vse v redu, pa kljub temu ne more zanositi. Večinoma gre za čustvene blokade”, opaža Brajnikova, ki strankam svetuje na podlagi njihovega delovnega časa, zmogljivosti in življenjskega tempa. “Kolikor let si imel težave, toliko mesecev potrebuje telo, da podoživi vse skupaj, nenasilno, v skladu z naravnimi zakoni. Ni magične tabletke, ni magičnega zdravila. Človeka ne pozdravim jaz, pozdravi se sam, jaz mu samo povem, kako. Vedno je na prvem mestu hrana. To je najmočnejše zdravilo, kar jih človek pozna. Razni dodatki, četudi so naravni, ti le pomagajo priti na zeleno vejo. S hrano pa vzdržuješ zdravje. Hrana te ozdravi tudi kroničnega, degenerativnega obolenja. Ker hraniš zdravje, da lahko premaga bolezen. Tudi najbolj hudo, kot je rak”.
Brajnikova vodi tudi izobraževanja v domovih za ostarele. Vse to prostovoljno in brezplačno, da dokaže, da se da. Starejše ljudi je spremljala tri mesece in na koncu so z naturopatskimi metodami zmanjšali potrebo po zdravilih in s tem tudi stroške doma. Skrbi tudi, da se znanje o naturopatiji širi med mladimi. Najdi sporočilo, ki ti ga puščajo predniki je naslov natečaja, ki ga vsako leto razpisuje za sedme razrede osnovnih šol. 2000 evrov nagrade bo dobil tisti razred, ki izdela najboljši plakat o razpisani temi. Osrednji temi 3. Naturopatskega kongresa, ki bo aprila prihodnje leto v Ljubljani, bosta anksioznost in depresija. Tudi tokrat bodo gostili številne priznane predavatelje iz tujine, ki bodo iz lastnih izkušenj podali nasvete, kako si po naturopatsko, z različnimi tehnikami, pomagati pri omenjenih težavah.
Za nasvet pišite na info@saeka. si, www. saeka.si
Članek objavljen v reviji Novi Glas