Prihajajoči prazniki v veliki meri stopajo v korak z drugimi prazničnimi dnevi v letu. Tistimi dnevi, ko nam pretiravanje pri prehranjevanju že skoraj škoduje, pozabimo pa na zmernost. Naredimo si praznični decembrski jedilnik, ki bo našemu telesu v pomoč, in ne v breme.
December. Mesec postavljenih stojnic z različnimi dobrotami, mesec, ko po hišah vsi nekaj pečejo, kuhajo. Še v trgovinah, majhnih in velikih, brezplačno ponujajo piškote, narezke. Kako preživeti veseli december in se ob tem imeti prijetno, se zabavati in ne tarnati zaradi odziva organizma na pregrehe prazničnih dni?
Naturopatinja Erika Brajnik pravi: »Zapomnite si, da se ne zredimo od prvega decembra do prvega januarja, ampak od prvega januarja do prvega decembra!«
Ni malo tistih, ki si ne upajo na glas priznati, da so jih prazniki utrudili, a to priznajo le najboljšim prijateljem oziroma prijateljicam. »Ves december se je zelo priporočljivo ukvarjati s športom. Označimo si to na koledar in si vsak dan vzemimo najmanj 20 minut za športne aktivnosti. Tek, hoja, plavanje, smučanje… torej vsak dan vsaj 20 minut telesne vadbe. To je zelo pomembno, saj si tako zagotovimo, da bo presnova ves mesec delovala 100-odstotno, telo pa porabilo velik del presežkov ogljikovih hidratov iz hrane in pijače. Ti se tako ne bodo nalagali okoli pasu, na stegna ali zadnjico,« pravi Brajnikova.
Ribe in zelenjavo lahko uživamo neomejeno, nadaljuje sogovornica: »Pomembno je tudi, da vsak grižljaj dobro prežvečimo. Občutek sitosti v možganih zaznamo po dvajsetih minutah od začetka hranjenja, če bomo žvečili počasi, bomo prej siti in se bomo manj najedli. Glede pitja alkohola vsako pretiravanje je nezdravo. Telo zelo dehidrira, če zaužijemo veliko alkohola, zato je pomembno, da na dan veseljačenja popijemo veliko vode, vsaj liter in pol, prav tako dan pozneje. Rdeče vino je vsekakor dobrodošlo na decembrskem jedilniku ob spremljavi jedi, za ženske en deciliter na dan, za moške do tri decilitre,« pravi Brajnikova, ki za dan po obilni pojedini svetuje obroke, čeprav nam ne prijajo, predvsem pa veliko vode in sadja.
Tega naj bi jedli dopoldne, popoldne pa veliko zelenjave in beljakovin. Te se težje presnavljajo kot preostala živila, zato telo porabi več energije za njihovo presnovo, kar pomeni, da porabi tudi več presežkov sladkorja za prebavljanje mesa, rib ali jajc. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da je priporočljivo popiti liter do liter in pol koprivnega čaja na dan. Naj bo blag, zelišče je treba pustiti v kropu dve minuti, in ne več. Za povrhu je tu še kopel iz njivske preslice, ki deluje tudi pomlajevalno, gladi gube (ker je polna silicija), učvrsti kožo, odpravlja strupe iz telesa, lasem povrne lesk in sijaj, odpravlja prhljaj, starostne lise po telesu, mastno kožo in še bi lahko naštevali.
Erika Brajnik, ki vodi Naturopatski center Saeka, pravi, da je prednost te kopeli dvojna: spodbuja potenje in tako razstruplja telo ter razbremeni ledvice, jetra in pljuča strupov, poleg tega pa krepi naša poglavitna filtra v telesu, ledvice in jetra, saj je preslica zdravilna rastlina, ki tonificira in spodbuja boljše delovanje teh dveh organov. Tako se bo telo lažje prečistilo. Preslica vsebuje ogromno silicija, minerala mladosti, pomlajuje tkiva, kožo in zdravilno vpliva na mehur ter ledvice. Kopel naj bi izvajali oziroma v njej uživali vsaj enkrat na teden vso zimo. Preslična kopel spodbuja znojenje, koža pa deluje kot filter, ki z znojem odplakne strupe iz telesa.
Dan po obilni pojedini
Po nasvetu Erike Brajnik naj bo hrana dan po pojedini lahkotna. Zajtrk pojejmo do 9. ure, in sicer naribana jabolka, datlje, sezam, lan in bučno seme ter ananasov kompot. Temu lahko dodamo proseno kašo s cimetom in medom. Za kosilo, ki si ga privoščimo do 13. ure, pojejmo radič z jajcem, postrv s špinačo ali grahom. Za večerjo do 18. ure priporoča joto brez krompirja in solato s fižolom.
040 640 968
info@saeka.si