Šentjanževka v naturopatiji

Šentjanževko (Hypericum perforatum) nabiramo ob poletnem solsticiju, ko sonce doseže svoj največji mogoči sijaj. Že sami cvetovi šentjanževke, ki so toplo rumene barve, spominjajo na toploto sonca. Ime Hyper pomeni preko, perforatum pa pomeni, da ima režice. Zdi se, kot da imajo listi šentjanževke luknje, zato so jih nekoč uporabljali za celjenje ran, ker so spominjali na rane. Luknje na listih so priklicale v misli tudi idejo, da imajo te rožice možnost “videti preko”. Tako piše v starih zapisih. Šentjanževko so imeli za zelišče, ki odganja zle duhove in demone, s tem da prinaša luč, sonce, toploto in pozitivno energijo. Demon žalosti, strahu in malanholije je tisti, ki preveva naše misli ob depresiji, zato šentjanževko uporabljamo predvsem za uravnavanje negativnih čustvenih stanj, kot so depresija, melanholija, črnogledost, in ob spreminjanju letnega časa, ko je razpoloženje spremenljivo. Šentjanževka je odlična od živčni depresiji!
S šentjanževim oljem rada masiram čelo ali glavo (tistega, ki je brez las, seveda) in trebuh (pleksus solaris) ob depresivnih stanjih in črnogledosti, saj nam šentjanževka pomaga, da “vidimo preko”!
Šentjanževka je naravni antidepresiv, saj spodbuja produkcijo serotonina (hormona sreče) v telesu, deluje protivnetno na mišice in sklepe, pomirja, celi manjše rane in krepi sluzi želodca.
Šentjanževo olje uporabljamo za mazanje po telesu in za izvajanje obkladkov, če imamo krče po telesu, če se opečemo, ob herpesu, psoriazi, odprtih ranah, hemoroidih, cistitisih, pikih živali.

2. del

Tudi Hipokrat je pisal o šentjanževki. Po njegovi razlagi yper pomeni nad, ekon pa pomeni slika. Hipokrat daje šentjanževki moč videnja po smrti, videti preko; svetuje jo za blaženje epileptičnih (božjastnih) napadov.
Pastirji v severni Italiji uporabljajo šentjanževe liste za odišavljanje štale. Ko spijo v visokogorju s kravami, prižgejo liste šentjanževke, da odišavijo in razkužijo prostor.
Antična legenda pravi, da je šentjanževka nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ki je bil umorjen po obsodbi Salome. Dejstvo je, da šentjanževka zacveti junija, ko se spominjamo na svetnika Janeza Krstnika (24. junij). Zaradi sončnosti, ki jo cvetlice šentjanževke nosijo, je to zelišče odličen odganjalec negativnih misli. Osebno ga najraje imam samo za zunanjo uporabo, in sicer za mazanje in izvajanje obkladkov z oljem. To olje je odlično za masažo akupresurnih točk glave in ramen pri negativnih mislih. (glej sliko) Vsako točko masiramo 3 minute.
Mažemo ga po trebuhu (pleksus solarij) in na predelu križa, tja lahko polagamo tudi obkladke.
Obkladki iz šentjanževke: vzamemo vato na meter ali gazo, jo prelijemo s šentjanževim oljem, položimo na obolelo mesto, čez povijemo prozorno folijo za živila. Pustimo stati čez noč. Šentjanževka je sonce, žarek upanja, veselja in vedrosti. Uporabljajmo jo!