Evolucijsko gledano, je črevesje najstarejši organ našega telesa. Ameba, najbolj enostavno celično bitje, ima samo črevesje. V luči evolucije so naknadno nastali ostali organi telesa, kot privesek črevesja. Črevesje je najbolj pomemben organ našega telesa, saj se 60 % celic imunskega sistema nahaja v črevesju. V črevesju se vsrkajo vsa hranila, vsa zdravila, vse, kar zaužijemo, da lahko ustvarjamo energijo za življenje. Naš imunski sistem se gradi do 11. leta starosti. Ko se rodimo, se črevesje začne graditi. Skozi vaginalni kanal otrok prejme prvi odtis dobrih bakterij matere, ki kolonizirajo prebavni trakt otroka, ki se je s porodom šele začel graditi. V nekaterih porodnišnicah namažejo z napojenim robcem vaginalne sluzi matere usta novorojenčka, rojenega s carskim rezom. Vprašanje pa je, ali so materini mikroorganizmi vedno dobri za otroka? Tudi tiste matere, ki so se med nosečnostjo zredile za 20 kg, imajo vseeno dobre bakterije za otroka?
Na to vprašanje bomo odgovorili kasneje.
Ko govorimo o črevesju, ne moremo pozabiti na bolezen, ki najbolj prizadene črevesje, to je celiakija. Pri celiakiji se resice v tankem črevesju poškodujejo, tako sta imunski sistem in absorpcija v črevesju močno okrnjena. Edino zdravilo je hrana brez glutena.
Črevesna mikrobiota bolnika s celiakijo
30 % svetovne populacije je nosilec gena za preobčutljivost na celiakijo in samo od 2 % do 5 % ljudi zboli za to bolezen, kar pomeni, da obstaja več različnih faktorjev, ki sprožijo bolezen. Veliko študij kaže, da otroci, ki nosijo genetsko predispozicijo za občutljivost na bolezen, imajo tudi druge populacije bakterij v črevesni mikrobioti, kot so Bacteroides-Prevotella, E. coli, Streptococcus-Lactococcus, Eubacterium rectale-Clostridium coccoides, C. lituseburense, C. histolyticum, medtem ko otroci, ki niso nosilci, tega nimajo (De Palma et al., 2010). Druga študija kaže, da imajo otroci s celiakijo druge populacije bakterij v dvanajsterniku, torej prisotnost Firmicutes in Proteobacteria (Sánchez et al., 2013), (Wacklin et al., 2013). Tretja študija govori, da pri celiakašu niso ali je zelo malo prisotnih bakterij, ki zavirajo vnetja v telesu kot je Bifidobacterium ter da je več tistih, ki vnetje sprožajo Bacteroides in E. coli (Collado et al., 2008, 2009). Študije naknadno govorijo, da imajo otroci s celiakijo več bakterij Staphylococcus (Collado et al., 2009; Di Cagno et al., 2011) in Clostridium (Collado et al., 2009; De Palma et al., 2010b), in manj dobrih bakterij Lactobacillus (Di Cagno et al., 2011; Nadal et al., 2007; Sanz et al., 2007).
Skratka, znanstveno je dokazano, da je črevesna homeostaza zelo pomembna tudi za stabilizacijo bolezni. Koliko ljudi, obolelih za celiakijo ali pa občutljivih na gluten, ima težave s črevesjem, in sicer z napenjanjem, plini, odvajanjem, čeprav glutena ne uživajo. Kako je to mogoče? Študija kaže, da se otrokom, ki zelo zgodaj v življenju zaužijejo antibiotik, prej sproži bolezen črevesja (Canova et al., 2014) in da dojenje med uvajanjem glutena v prehrano zaščitno deluje na imunski sistem (Ivarsson et al., 2013). Študije dejansko kažejo, da prehrana bolj vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, ki je ključna za naš imunski sistem, kot genetika (Carmody et al., 2015).
Študije so pokazale, da določene vrste mlečnokislinske bakterije Bifidobacterium zavirajo formacijo toksičnih peptidov gliadine med prebavo (Laparra and Sanz, 2010) in da zmanjšajo slabšo funkcijo črevesne stene (Cinova et al., 2011; Lindfors et al., 2008). Z druge strani E. coli in Shigella sprožata in povečujeta peptide gliadine, krivce za celiakijo (Cinova et al., 2011). Skratka, na naše zdravje vpliva sestava črevesne mikrobiote, ki seveda vpliva tudi na toleranco na gluten.
S študijo so potrdili pomen homeostaze (evbioze) v črevesju za zagotavljanje tolerance na gluten in za zmanjšanje protivnetnih faktorjev. Pri poskusu so miši hranili 2 meseca z glutenom. Pri teh živalih so v teh dveh mesecih nastale poškodbe na tankem črevesju z močnim vnetjem (Stepánková et al., 1996). Ko so kasneje tem živalim v črevesje vstavili dobre bakterije, so se poškodbe, ki jih je sprožil gluten, izboljšale. Ko so tem živalim dodali v črevesno floro tudi patogene mikroorganizme Proteobacteria (Helicobacter pylori in E. coli) , so se pokazatelji vnetja in občutljivost na gluten takoj sprožili. Te živali so bile bolj občutljive na gluten tudi, ko si jih hranili z antibiotiki (Galipeau et al., 2014). To znanstveno potrjuje trditev, da je reakcija na gluten odvisna od sestave črevesne mikrobiote posameznika.
Dejstvo je, da na sestavo črevesne mikrobiote vpliva naša prehrana. Študije kažejo, da prehrana, polna rafiniranih sladkorjev, favorizira rast patogenih bakterij (Berg et al., 2013 in Begley et al., 2006). Študije so pokazale, kako prehrana s polno vlakninami uravnava pH črevesja in zavira rast patogenih mikroorganizmov (E. coli in druge Enterobactteriaceae) (Zimmer et al., 2012). Znanstveniki so dokazali, da imajo mestni otroci slabšo sestavo črevesne mikrobiote kot podeželski, predvsem zaradi stresa, življenjskega stila in vlaknin, prehrane torej (De Filippo et al., 2010).
Skratka, pri tistem, ki boleha za celiakijo, je pomembno vzdrževati dobre bakterije v črevesju. Na njihovo sestavo pa vplivamo sami s prehrano. Vsekakor je probiotična integracija ob težavah potrebna in nujna. To velja za vse bolezni in težave črevesja, kot so Chronova bolezen, razdražljivo črevesje, intoleranca na laktozo ali gluten, diareja, zaprtje idr.
Prehrana, ki krepi imunski sitem, je zelenjava, kot so cikorija, brokoli, koromač, ki najbolj spodbujajo porast bifidobakterij in laktobacilov. Za zajtrk priporočam predvsem med, semena in proseno kašo. Da si posameznik uredi jedilnik, svetujem vraničnega, ker najbolj ureja inzulinska nihanja telesa.
V prodajalnah nudijo veliko izdelkov brez glutena, ki so pa žal polni sladkorjev in rafiniranih vrst moke. Čeprav so brez glutena, so to vseeno bele, rafinirane moke. Veliko bolj pomembno je, da uživamo in izbiramo polnozrnato moko in ne bele, torej moko, ki je brez glutena in ni rafinirana. Kdor ima pa samo intoleranco na gluten oziroma je občutljiv nanj, naj izbira samo polnozrnate vrste moke. Samo polnozrnata moka vsebuje kalček, vitamine in minerale, ki so potrebni za življenje. Rafinirana moka tega ne vsebuje. Polnozrnata moka vsebuje absolutno manj glutena kot rafinirano žito. Tako bomo zbrali pirino ali kamutovo moko, ki je polnozrnata! Vsebuje absolutno manj glutena kot bela. Tudi koruza naj bo polnozrnata kakor tudi riževa moka. Polnozrnate vrste moke so polnovredne in veliko bolj hranljive, težje pa jih je zaslediti na prodajnih policah!
Članek objavljen v Novem Glasu
040 640 968
info@saeka.si