Poletje – čas dopustov

V poletnih mesecih si marsikdo privošči dopust in na njem uživa in si odpočije dušo in telo. Kakšen pa je pravzaprav smisel dopusta?
Čas dopustovanja je čas počitka, veselja, radosti in miru. Mar ga vsakdo tako doživlja?

Ko spremljam objave na Facebooku, ko poslušam pogovore posameznikov in ko opazujem dopustnike okoli sebe, dejansko ne vem, ali uživajo, saj se mi na trenutke celo zdi, da med seboj tekmujejo: kdo je bival v lepšem hotelu, videl najlepšo plažo, doživel najbolj nenavadno izkušnjo, si kupil najdragocenejši spominek itd.
Mar bomo našim prihodnjim generacijam pustili to suhoparno praznino ali jim bomo prenesli prave vrednote dopustovanja?
Na svojem dvotedenskem bivanju v turističnem mestu na otoku sredi Atlantskega oceana sem imela priložnost opazovati različne ljudi; eni so prebivali v najbolj luksuznih hotelih, uživali nenavadne jedi in nosili drage obleke. Ko pa sem jih pogledala v oči, sem videla v njih žalost, jezo, zagrenjenost… splošno praznino.
Kaj to pomeni biti srečen na dopustu?

Človek, ki dopušča, da mu čustva jeze, ljubosumja, nevoščljivosti zastrupljajo um, je bolj invalid od fizičnega invalida, saj se vsak gib najprej poraja v našem umu.
Dopust je čas, ko naredimo kaj zase, se kaj novega naučimo, skrbimo za svoje telo, družino in harmonijo v skupnosti družine. Lahko skočimo do prijatelja in mu pomagamo.
Dopust mora postati ploden, če ga pravilno nastavimo in kot takega tudi dojemamo.
Vesela sem in srečna, vsak dan posebej, da sem zdrava, da lahko vsako jutro tečem ob prelepi plaži in tako skrbim za svojo fizično kondicijo. Vesela sem, da bivam v ljubkem hotelu, kjer poskrbijo zame tako, da mi kuhajo dobro hrano. Vesela sem, da imam ob sebi svojo družino, s katero delim izkušnje raziskovanja, dogodivščine v naravi, ob morju; seveda je treba vselej tudi malo potrpeti, saj ob takih priložnostih ni takega udobja kot doma, a vsaka izkušnja nas povezuje in bogati.
Dopust naj bo akcija, bogatenje in izboljšanje vsakdanjika. Lahko preživimo dopust doma, ob morju, v hribih ali po svetu, le da je načrtovan s srcem, z radostjo spoznanja česa novega.

Tudi doma lahko dopustujemo, in sicer tako, da si zadamo cilj, da kaj ustvarimo, si izboljšamo kakovost bivanja, vzpostavimo nov način življenja, prehranjevanja, vadbe, da prepleskamo stanovanje, itd.
Ugotavljam pa, da je med revnejšimi ljudmi več nezadovoljstva kot med bogatimi, čeprav bogastvo samo dejansko ne predpostavlja sreče; to je povsem napačna podoba vsakdanjika in dopusta.
Z gotovostjo pa lahko trdim, da je moje največje bogastvo moja družina, s katero mi je naklonjeno doživeti prelepe dopustniške trenutke, te pa si sami znamo pričarati – to je naša sreča.

Članek objavljen v Novem Glasu