Ker v Sloveniji oligoterapije večina ljudi ne pozna, sem se odločila, da o tem v naslednjih nekaj tednih napišem kaj več, saj je po mojem mnenju to čudovita tehnika za ohranjanje trdnega zdravja.
Jacques Polonovski, francoski zdravnik in raziskovalec, je zelo lepo definiral oligoelemente. O njih pravi, da so to tiste snovi, ki v telesu skrbijo za določene reakcije, ne da bi pri tem sodelovale, hkrati pa se brez njih te reakcije sploh ne bi sprožile.
Začetki oligoterapije segajo v leto 1894, ko je francoski zdravnik Gabriel Bernard prvi odkril, da sledi določenih elementov (angleško trace-elements) v našem organizmu niso nečistosti, ampak igrajo bistveno vlogo pri presnovnih funkcijah. Izraz oligos izhaja iz grščine in pomeni malo, torej so oligoelementi prisotni v vseh živih bitjih v zelo majhnih količinah. Oligoelementov je v telesu le 0,01 odstotka suhe teže telesa, to je masa celotnega organizma brez vode. Naj naštejem nekatere oligoelemente: mangan, baker, srebro, zlato, cink, litij, nikelj, kobalt itd. Čeprav je njihova vsebnost v našem telesu zelo majhna, bo prišlo do napak v presnovi, v endokrinem in nevrovegetativnem sistemu itd., če jih v telesu primanjkuje. Glede na njihovo pomembno funkcijo so jih nekateri raziskovalci poimenovali tudi anorganski vitamini. Zdravila pridejo v telo in jih potem organi tudi izločijo, oligoelementi pa vstopijo v tkiva in tam vzpostavijo harmonijo ter pomagajo telesu, da vzdržuje homeostazo.
Kako delujejo
Oligoelementi so katalizatorji bioloških funkcij v organizmu. Pomagajo nam aktivirati nujno potrebne kemične in presnovne reakcije za obstoj življenja. Harmonično se uskladijo z delovanjem našega telesa, saj to niso zdravila, ki bi delno nadomeščala slabo delovanje določenega organa.
Beseda kataliza izvira iz grščine (katalysis – razkrajanje). To pomeni, da se bo določena kemična reakcija hitreje odvijala zaradi določene snovi, ki pri tej reakciji neposredno sodeluje. Vendar se ta snov med reakcijo ne izniči ali spremeni. O čem govorimo? O encimih, ki imajo v našem telesu vlogo katalizatorjev in za svoje pravilno delovanje potrebujejo oligoelemente.
Katalitično delovanje oligoelementov torej predstavlja njihovo sposobnost aktiviranja pomembnih encimov v našem telesu. S tem se tisočkrat poveča hitrost kemične reakcije, in tako naše telo porabi bistveno manj energije! Naj povem praktičen primer: oligoelement baker je nujno potreben pri absorpciji železa v telo, ki je ključno za sintezo hemoglobina. Če torej osebi s pomanjkanjem železa v krvi svetujem, naj pije železo, izvajam nadomestno terapijo, če ji pa svetujem oligoelement baker, izvajam katalitično terapijo. Če oseba, ki ima pomakanje železa, pije železo in ne pride do izboljšanja stanja, to pomeni, da ni prišlo do absorpcije, saj ji najbrž primanjkuje bakra.
Oligoelementi izboljšajo terapevtski učinek zdravil in preprečujejo, da bi se določeno bolezensko stanje sprevrglo v kronično. Lajšajo tista klinična stanja, ki jih uradna medicina ne zna klasificirati in krepijo imunski sistem.
Veliko študij je pokazalo, da z oligoelementi, torej s sledmi elementov, ki so naravno prisotni v našem telesu in imajo katalitično funkcijo, dosegamo presenetljive rezultate pri patogenih obolenjih tako med terapijo kot preventivno. Brez oligoelementov do določenih reakcij sploh ne more priti ali pa telo zanje porabi veliko več časa in energije. Na primer do razgradnje mesnih beljakovin pride pri 38 stopinjah Celzija s pomočjo kloridne kisline v 2000 urah! To je seveda predolgo obdobje, če pa pri tem procesu sodeluje encim pepsin, se beljakovine razgradijo v le dveh urah.
Kako jih uporabljamo
Oligoelemente jemljemo ob bolečinah v grlu, gripi, bronhitisu, vnetju sinusov, alergijah, aknah, psoriazi itd. Njihovo delovanje občutimo takoj. To terapijo veliko uporabljam v povezavi z mineralogramom.
Oligoterapija traja približno 20 dni. V Sloveniji oligoelementi niso naprodaj, dobijo pa se v Italiji in Avstriji, in sicer v zeliščnih trgovinah in lekarnah. Navadno jih uživajo zjutraj na tešče. Ampulo stisnemo pod jezik. Vsebino zadržimo v ustih tri minute in nato pogoltnemo. Priporočljivo je, da pet minut potem ne zaužijemo nobene hrane ali tekočine.
Naj dodam še, da oligoterapije same kot take ne izvajam, ker je treba človeka obravnavati kot celoto in je zato potreben celosten pristop. Če bi izvajala samo oligoterapijo, bi zanemarila naturopatski pristop kot tak.
V naslednjih Sobotah bom podrobno opisala določene oligoelemente, predvsem po morfoloških oblikah ljudi glede na tradicionalno kitajsko medicino. V naslednji številki bom napisala nekaj več o manganu, katerega pomanjkanje pogosto čuti jetrni tip človeka.
Erika Brajnik, naturopatinja