Oligoterapija

Oligoelementi so biokatalizatorji, ki pomagajo, da se aktivirajo določene kemijske in presnovne reakcije, nujno potrebne za življenje, in aktivirajo encime, ki so osnova za vse kemijske procese  v telesu. Oligos izvira iz grščine in pomeni malo.
Oligoterapija se je rodila leta 1894, ko je Gabriel Bernard odkril, da določeni elementi v našem telesu niso toksični, temveč so nujno potrebni za delovanje našega telesa. Če nam primanjkuje oligoelementov, se kemijske reakcije reducirajo s 1.000 na sekundo na 100, kar posledično vpliva na celotno delovanje organizma.

Leta 1920 je Sutter uporabljal mangan in baker za zdravljenje ekcemov in bronhialne astme.
Leta 1930 je Menetrier razširil uporabo oligoterapije.

Vendar so že antični Rimljani uporabljali bakrene zapestnice za zaviranje infekcije in proti revmi, naknadno so v našem času v laboratorijih odkrili, da srebro in baker delujeta protivnetno, magnezij pa pomirjevalno.

Oligoelementi so prisotni v vseh naših tkivih, procent teh je 0,01 % celotne suhe mase telesa, enakomerno so razporejeni po vse tkivih, če pa jih primanjkuje, nastopijo strukturalne in fiziološke spremembe.

Oligoelementi izboljšujejo terapevtsko sposobnost zdravil, zavirajo kroničnost bolezni, lajšajo bolečine vseh tistih bolezenskih stanj, za katere uradna medicina nima odgovora. Pri bolnikih s patogenimi obolenji so rezultati izjemni, saj pomagajo organizmu, da reagira in se začne boriti proti bolezni.

Oligoelementi, ki jih mi potrebujemo, po morfoloških tipih človeka po TKM so:
1) Mangan za Jetrni tip

2) Mangan – Baker za Pljučni tip

3) Mangan – Kobalt za Srčni tip

4) Baker – Zlato – Srebro za Ledvični tip

5) Cink – Baker ali Cink – Nikelj – Kobalt za Ranico/Slinavko