Floriterapijo je odkril Edvard Bach, zdravnik, imunolog, bakteriolog, homeopat. Upošteval je čustveno dediščino bolnika. Na človeka je gledal celostno, na psihofizični ravni. Začel je kot zdravnik in izdeloval je cepiva (po kvaliteti drugačna od današnjih). Nato se je začel ukvarjati s homeopatijo, vendar še ni bi povsem zadovoljen. Začel je raziskovati, kako negativno počutje, misli in emocije vplivajo na nastanek in razvoj bolezni.
Floriterapija je energetsko zdravljenje, ki uravnava disharmonijo telesa. V osebnosti posameznika uravna nered, psihološka nelagodja ter vse fizične in psihosomatske težave. To je nežna kura, ki spoštuje človeka v njegovi celoti in na najbolj subtilnih ravneh organizma vpliva na telo in dušo. Pomaga nam, da sprožimo energijo, ki je zamrznjena v nas, da nas popelje do postopnega ozdravljenja.
Bach pravi: “Za vsako boleznijo se skrivajo naši strahovi, naš pohlep, naše sovraštvo: iščimo jih, pozdravimo jih in tako se bo tudi naša fizična bolezen poslovila”.
Pri floriterapiji ne obravnavamo same fizično bolezen, ampak občutke in emocije, kako to bolezen doživljamo; nas je strah, smo jezni, smo ljubosumni, smo nevoščljivi, smo anksiozni, brezvoljni …
Danes vemo, da velika večina vzhodne filozofske teorije upošteva neločljivost med telesom in dušo. Bolan človek torej trpi v svoji celoti, ne glede na predel, ki ga fizično boli, in simptome, ki jih kaže. Ozdravljenje ne pomeni samo odstranitev simptoma, ampak pomeni ponovno psihofizično vzpostavitev. Saj, če teh psihofizičnih težav (npr. strah, nevoščljivost) ne odpravimo, se bodo utelesile v druge organe v telesu.
Veliko je trenutkov v življenju, ko se počutimo, kot da smo blokirani, brez motivacije, kot da ne vemo, kako moramo naprej. Trenutki, ko za to, kar delamo, ne najdemo nobenega smisla več, vse se nam zdi težko, kot da bi se nam zaprla vsa vrata. V takih trenutkih izgubimo stik s svojim vodilom, notranjim glasom, nadjazom, dušo, ki nas vodi, da se razvijemo v popolnosti, skladno s svojo začrtano misijo, ki jo želimo izpolniti v življenju.
Vsak od nas, ki biva na tem svetu, ima nalogo, ki jo mora izpolniti. Ko smo bolni, nismo zmožni slišati tega našega notranjega glasu, naše duše, ne prisluhnemo našim intuicijam, našim željam, našim sanjam in tako izberemo napačno pot. Takrat se naša evolucijska pot zaustavi in občutimo nelagodje, slabost, krizo, bolezen. Vse to nam nakazuje, da smo izbrali napačno pot.
Glas duše je zadušen, saj smo popolnoma projicirani v zunanjost in tam zunaj je zelo težko, da se izgubimo, namesto da bi se zazrli vase.
Oblikujemo se tako, kot drugi hočejo in pričakujejo od nas. Takrat nismo v harmoniji z našo naravo. Ko se odrekamo naši resnični naravi, zatiramo našo kreativnost, naš potencial.
Naša duša nam torej v krizi in bolezni pošilja sporočila. Bolezen moramo razumeti kot popravo, bolezen ni maščevalna, ni zlobna, nam samo kaže naše pomanjkanje in nam prepreči, da bi naredili hujše napake.
Dajmo se poslušati, poslušajmo naše nelagodje in razumeli bomo njegov pomen.
Da popravimo naše napake, moramo okrepiti nasprotno vrlino. To naredijo Bachove cvetne esence, ki se ne borijo z negativnimi čustvi, ampak okrepijo nasprotje, tako da se uravna.
Pri floriterapiji ima vsaka rožica svojo specifično vibracijo, frekvenco. Rožice vzpostavijo in okrepijo tisto vrlino, ki nam bo pomagala, da bomo dojeli, kar nas duša želi naučiti, da bomo lahko to sprejeli, predelali, premagali in šli naprej po naši evolucijski poti.
V človeku imamo torej eno polarnost, duša in osebnost, to je neka baza. Če ne bi bilo polarnosti, bi energija ne mogla krožiti. To, kar sproži energijo, je ljubezen. Duša, ki je povezana z univerzumom, sporoča osebnosti informacije, znake, navodila, sporočila. Torej, da sledimo misiji, za katero smo prišli na svet.
Vsak naj sledi svojim željam, svoji intuiciji, da se razvije in bo srečno živel!
Primer: fantek, ki je od malega rad risal, ko je imel v roki čopič, je čuti, da je to pravo zanj. Takrat se je počutil samozavestnega, zadovoljnega, srečnega in veselega. Samo to bi počel, to je imel vedno najraje, duša mu je govorila, “ti si velik slikar, nadaljuj tako naprej”! … Vpisati se je hotel na likovno akademijo, toda oče mu je rekel, da mora postati odvetnik, da umetniki nič ne služijo. Nastopil je spor med dušo in osebnostjo, ali bo sledil nasvetom očeta ali temu, kar mu govori duša.
Bolezen je rezultat serije konfliktov med dušo in osebnostjo.
Bolj kot se bomo osvobodili zunanjih vplivov, bolj nas bo naša duša lahko izrabila. Rožice nam bodo pomagale, da bomo odprli te komunikacijske kanale z našo dušo. Rožice pošiljajo naši duši pozitivno sporočilo in nam pomagajo, da razvijemo tisto vrlino, ki nam bo pomagala, da se lahko naprej razvijamo. Dobro namesto slabega, svetlo namesto teme, pravičnost namesto nepravičnosti.
Erika Brajnik
040 640 968
info@saeka.si