Ali obstaja povezava med pljučnimi boleznimi in zdravim črevesjem? Seveda! V nadaljevanju navajam, kaj meni stroka z raziskovalnega inštituta v ZDA.
“Fiziologija in patologija pljučnih in prebavnih organov sta tesno povezani, slabo delovanje enega organa lahko sproži bolezen drugega. Na primer, kajenje povzroča velik faktor tveganja za kronično obstruktivno pljučno bolezen in kronično vnetno črevesno bolezen in poveča tveganje za razvoj Crohnove bolezni. Probiotiki so “živi mikroorganizmi, ki če so dani v primernih količinah, pripomorejo k zdravstvenim koristim gostitelja”. Probiotiki uravnavajo imunske odzive našega telesa. Navadno uporabljeni probiotiki vključujejo maščobno-kislinske bakterije, še posebno Lactobacillus, Bifidobacterium in Saccharomyces, ti so pogosto uporabljeni kot prehranski nadomestki pri gastrointestinalnih boleznih, vključno z okužbami, vnetno črevesno boleznijo in pri raku kolona. V tem pogledu probiotiki delujejo tako, da spodbujajo imunost in sprožijo obrambno pot, kar kaže na to, da lahko vplivajo na bolezen, ki se kaže stran od črevesja. Povečujejo se dokazi, da probiotiki, ki jih dajemo oralno, lahko uravnavajo imunske odzive v dihalnem sistemu.
Povečujejo se dokazi, kako lahko prehrana vpliva in sodeluje z imunskim sistemom za končno izboljšanje človeškega zdravja. Probiotične bakterije se že uporabljajo za zdravljenje ali preprečevanje širokega spektra človeških bolezni, stanj in sindromov, vključno z diarejo, povezano z antibiotiki, in vnetno črevesno boleznijo, ki se pojavi kot posledica kirurškega zdravljenja.
Nastajajoče študije v ZDA prav tako kažejo, da bi prehransko dopolnjevanje s probiotiki lahko imelo široko področje ugodnih učinkov na ljudi z ozirom na zmanjševanje okužb in sezonskih bolezni in pri zmanjševanju dojemanja simptomov in dolžini bolezni. Kljub temu je veliko vidikov mešanja vplivov med probiotiki in imunskim sistemom še vedno neznanih.
Večina probiotikov vsebuje bakterije, ki proizvajajo mlečno kislino (LAB-i, npr. Lactobavillus, Streptococcus, Bifidobacterium in Enterococcus sp.) ali nepatogene kvasovke kot Sacharomyces boulardii. Te proizvode priporočajo za preprečevanje in zdravljenje različnih zdravstvenih stanj, vključno z gastroenteritisom, diarejo povezano s Clostridium, vnetno črevesno boleznijo, alergijami na hrano ter ustnih votlin.
Uporaba antibiotikov in prehranskih razlik v industrializiranih državah se kaže v motnjah gastrointestinalne flore in s tem poruši normalne mehanizme imunološke tolerance v sluzi, kar vodi v povečanje alergijskih bolezni, vključno z astmo. Ta hipoteza prinaša logično osnovo za dajanje probiotikov z namenom normalizacije imunološkega ravnovesja in zdravljenja bolezni.
Povečanje alergičnih bolezni postaja ena glavnih globalnih zdravstvenih težav. Medtem ko je bilo to najprej vidno v bolj razvitih državah Avstralazije, Zahodne Evrope in Severne Amerike, kjer je lahko več kot 40 % prebivalstva prizadetega v določeni fazi, zdaj postaja to vidno dejansko v vseh regijah sveta, ki so del industrijskega razvoja in prilagajanja Zahodu.
Zato mednarodni trendi ponujajo navedbe, da okoljske spremembe lahko vplivajo na imunsko delovanje ne glede na genetsko ozadje.
Erika Brajnik
040 640 968
info@saeka.si