Mesni izdelki in aditivi

Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden sporočila drzno in pretresljivo novico o nevarnosti mesnih izdelkov, saj naj bi ti povzročali raka kakor tobak. Navedli so sicer, naj bi bila krivec za vse zlo rdečega mesa molekula sladkorja – Neu5gc, ki je v človeškem telesu ni, živali pa jo imajo v sebi. Ta naj bi deaktivirala naš imunski sistem proti raku. Dejansko telo ni več sposobno, da bi se borilo proti raku. Laboratorijske raziskave so pokazale, da ta molekula dejansko poveča tveganje nastanka raka, vendar, kar raziskave ne povedo, je to, da je naš imunski sistem izredno prilagodljiv, in ker ima sedež v črevesju, lahko temu napadalcu inteligentno kljubuje. Samo pravilno in inteligentno je potrebno telo hraniti. Ni problem v tej samcati molekuli sladkorja, ampak predvsem v predelani hrani. V konzervansih, barvilih, ojačevalcih okusa, v tem, da meso konzervirajo s sladkorjem, da ga kuhajo v mleku v prahu, da se živali hranijo z gensko spremenjeno krmo.

Ste opazili, da je meso živali, ki niso bile hranjene z gensko spremenjeno hrano druge barve? Normalne!
Predelano živalsko meso živali, ki se prosto pasejo po travnikih, in je konzervirano samo s soljo in poprom, ne more človeku škoditi, če ga zauživa ob pravem letnem času (svinjsko meso samo čez zimo, goveje meso čez poletje idr).

Nekaj primerov aditivov: E249, E255, E250, E302, E 313, E 322, 325; prvi trije dejansko povzročajo raka na želodcu, ostali med naštetimi pa imajo veliko stranskih učinkov (povzročajo ledvične kamne idr). Te dodatke dobimo lahko v vsaki vrsti živila, v soku, mesu, kruhu, čokoladi, pudingu, jogurtu idr.

Organizem je potrebno krepiti z biološko pridelano hrano, z izbiro polnozrnatih izdelkov, če nam le čas kuhanja to dopušča, pa še z ekološko pridelano zelenjavo. Zakaj svetovna znanstvena organizacija dopušča, da na naše mize prihaja lahko tako zastrupljena hrana?

Potrebno je telo spoštovati in mu vsak letni čas nuditi drugo hrano, tisto, ki je za določen letni čas primerna in ki jo tudi narava nudi.
Potrebno je spoštovati naravni telesni ritem in avtonomni živčni sistem, zato je treba upoštevati ure hranjenja (krono-dieta). Dopoldan sladka živila in sadje, za kosilo žita in zelenjavo, zvečer pa zaužiti rastlinske ali živalske proteine (beljakovine) in zelenjavo.

Kot vsako stvar tudi hrano je potrebno najprej zaužiti z glavo: vem, kaj uživam, in razumem, ob kateri uri naj to uživam, in tako krepim svoje telo dan za dnem.
Ni nam potrebno hraniti bolezni, lahko izbiramo zdravje brez zakonov prisil in pravil!

Članek objavljen v Novem Glasu


Prejšnje objave

© 2017 - 2025 Saeka

Izdelava spletnih strani