Krepimo telo!

V duhu modrega latinskega pregovora mens sana in corpore sano – zdrav duh v zdravem telesu so se v četrtek, 25. februarja, začela vsakoletna predavanja, ki jih navadno v postnem času prireja Skupnost družin Sončnica v Domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici, v kateri domuje Slovensko pastoralno središče.
Predavanja 2016 se letos uresničujejo ob sodelovanju Srečanj pod lipami, katerih organizatorja sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice. Prvo predavanje so prireditelji zaupali domačinki Eriki Brajnik. O njej in o letošnjem nizu srečanj je v imenu organizatorjev spregovorila prof. Mirjam Bratina. Brajnikova, doma iz Štandreža, je študirala humanistiko v Ljubljani in tam diplomirala pri dr. Igorju Škamperletu, a življenjska pot jo je zanesla v naturopatske vode. Začela se je zanimati za tradicionalno kitajsko medicino, fitoterapijo, refleksno masažo stopal, floriterapijo, aromoterapijo in še za marsikaj. Najprej je o tem napravila nekaj tečajev in izpitov v Ljubljani, nato je nadaljevala študije v Italiji, v Turinu, na smeri naturopatija, podružnici švicarske naturopatske fakultete in zveze, in se specializirala v iridologiji, vedi, ki s preučevanjem očesa spozna telesne šibkosti. Še zmeraj se izpopolnjuje in je članica največjih in najuglednejših mednarodnih naturopatskih združenj (npr. evropskega združenja Reformed aisbl). V Ajdovščini ima naturopatski center Saeka. Za različne revije piše članke o naturopatiji in nastopa v radijskih in televizijskih oddajah. Pri nas smo jo pobliže spoznali, odkar ima stalno rubriko v Novem glasu, ki jo bralci radi prebirajo (resnici na ljubo moramo povedati, da se skeptiki in medicinska stroka mnogokrat ne strinjajo z njenimi razlagami in nasveti), saj zna preprosto in razumljivo bralcu prikazati naturopatske rešitve motenj in težav, s katerimi se spopadamo v življenju. Brajnikova je izdala tudi knjigi, Probiotiki, imunski sistem in rak ter Naturopatski priročnik za samopomoč (obe dobite v Katoliški knjigarni na Travniku). Naturopatija je nova veda (povsod je sicer ne priznavajo kot tako), ki preučuje, kako naj si človek krepi fiziološke sposobnosti. Za to pa je treba najprej poskrbeti za zdravo prehrano. Hrana je za telo energija, ta pa je seveda življenje. Prav o naturopatiji, ki išče zdravje in ne bolezni, in o krepitvi telesa je tekla beseda na četrtkovem srečanju, na katerem se je Močnikov dom dobesedno napolnil do zadnjega kotička (celo za zavesami na odru so bili poslušalci!). Brajnikova je bila zaradi tega zelo zadovoljna. V preprostih besedah je želela posredovati čim več takega, kar vsakdo lahko uporabi v vsakdanjem življenju.
Ker spomladi veliko beremo o razstrupljanju, se je najprej zaustavila pri tem, kako se zastrupljamo. Žal, skoro z vsem, kar nas obdaja: z zrakom, vodo, zemljo, hrano, zdravili, stresom – ki je kriv za vse, za kar ne najdemo rešitve! – radioaktivnostjo, elektromagnetnim valovanjem in še bi lahko naštevali. Pri tem je poudarila, da je oko odsev telesa in duše. Vse, kar se “usede v naš iris, je odsev naše psihofizične notranjosti in nam pove, koliko vitalne energije ima človek v sebi”. Kaj naj naredimo, da bi nam ti strupi najmanj škodili? Telo moramo okrepiti, da se bo znebilo toksinov. Za primer je vzela jetra, o razstrupljanju katerih je še največ govora spomladi. Da so jetra oslabljena, v “deficitu”, je več znakov: spomladanska utrujenost, težavno jutranje zbujanje, nezdrava barva kože, madeži na njej, mastni lasje, jutranja zabuhlost, nočno potenje. To ni še bolezen jeter, to so le simptomi, ki jih je treba odpraviti. Zaradi tega moramo jetra okrepiti, in sicer najprej s primerno hrano. Zmanjšati moramo npr. njeno količino in urediti naš jedilnik, s tem da vanj damo t. i. grenko hrano (radič, regrat, koprivin čaj, artičoke, koromač, janež). Kaj pa šibi jetra? Npr. kava, čokolada, oreščki – ker so predelani na nezdrav način. Če se temu odpovemo, nam bo takoj boljše. Pri ženski je npr. ta deficit prisoten v menopavzi, zmanjka ji namreč tisto mesečno “prečiščevanje”, menstruacija. Ker mora telo ohraniti neko homeostazo, odlaga toksine v kožo, v lase, nohte itd. Z leti (to je odvisno od vitalne energije telesa, stila življenja in prehranjevanja) se ta deficit jeter lahko spremeni v bolezen. Zdrava jetra predelajo toksine in jih odvažajo iz telesa skozi telesne tekočine (znoj, urin, blato). Če so šibka, tega ne zmorejo. Toksini se zato ustavijo v telesu in tako lahko dobimo npr. vnetje sluznice, luskavico, boli nas križ, vrat … Telo toksine spravi v kožo, tako nastanejo madeži, zatrdine in nas vse boli. To je prva faza zastrupljanja. Toksini preidejo v telo, ker jetra nimajo energije, da bi jih izločila. Druga faza zastrupljanja je impregnacija: toksini prodrejo v posamezne celice ter motijo njeno delovanje. Tedaj občutimo močnejše bolečine in takrat že posežemo po kakšnem zdravilu. Če jemljemo zdravilo proti bolečini ali mažemo kožo s steroidnim mazilom, ošibimo jetra, ki svoje naloge ne morejo dobro izvajati. Zato pademo v fazo degeneracije in tako jih še dodatno ošibimo – celica je tedaj poškodovana, v celico pride informacija, iz nje pa gre napačna, ker jo toksini izmaličijo. In tedaj nastopi kroničnost. Naturopat pri tem išče zmeraj prvi vzrok, zaradi katerega so se začele težave.
Kakšna pa je razlika med drenažo in razstrupljanjem organa? Drenaža ima za cilj vzpostaviti homeostazo v telesu, da to izloči toksine, iz celice v tkiva, iz tkiv skozi organ in iz telesa ven. Razstrupljanje pa je druga faza, ko delujemo na organ, ki mora imeti energijo, da se razstrupi, drugače je vse zaman. Naše telo je namreč psihofizična celota. Vsak organ ima svoje emocije. Z jetri so povezane jeza, nepotrpežljivost, razdražljivost, vzkipljivost in tudi migratorne bolezni. Ko okrepimo jetra, občutimo notranji mir. Brajnikova je vsekakor bolj za drenažo, saj ta je najpomembnejša za razstrupljanje, pa še sami jo lahko izvajamo s samomasažo, s kopelmi, npr. presličino, ki mehča določene predele in sproži mikrocirkulacijo. Jetra seveda lahko okrepimo s hrano, da bodo lahko opravljala svojo funkcijo brez težav: odpovemo se kavi, izogibamo se živilom, ki jih obremenjujejo (otroci zamastijo jetra s sendviči in “merendinami”!), popoldne je boljše privilegirati proteine, beljakovine in ne ogljikovih hidratov.
Brajnikova je omenila tudi simpatični avtonomni živčni sistem in parasimpatični avtonomni živčni sistem. Oba urejata vse telesne procese, na katere naj ne bi vplivali, a lahko vplivamo. Dopoldan je aktiven prvi (od 3. zjutraj do 15. ure), takrat je absorpcija v telesu 100 odstotna. Ta sistem je bolj aktiven v prvi polovici življenja, v drugi polovici dneva in noči (pa tudi življenja), ko telo mora odvajati toksine iz telesa, je aktiven parasimpatičen avtonomni živčni sistem. Takrat je absorpcija 30 % (npr. zjutraj popita kava škodi 20%, popoldan pa 80%, isto velja za sladkor). Ko pade noč, pa mora telo počivati in odvajati toksine in ne presnavljati naše obilne večerje! Zato moramo zvečer uživati le zelenjavo (različna vrsta zelenjave, v različnih letnih časih, krepi jetra, srce, pljuča, ledvice), ker vsebuje veliko vlaknin. Tako najbolj spoštujemo naše telo, ker mu dajemo hrano (po možnosti biološko), ko jo najbolj potrebuje. Na tak način se telo ne zasluzi. Energijo namreč potrebujemo, in če v telo čez dan vnašamo premalo kalorij, se bo zvečer počutilo ogroženo in bomo posegali po sladkorju, kar seveda ni dobro. Zato si raje privoščimo “kraljevski”! zajtrk, je svetovala predavateljica, ki je opozorila tudi na dobre učinke kronodiete, o kateri obstaja mnogo knjig. Poleg jeter se je zaustavila pri črevesju, ki je baje evolucijsko najstarejši organ in je zelo pomemben, saj se tam izvaja največja absorpcija hrane. Črevesju pri dobri prebavi pomagajo probiotiki, teh pa mora biti ena milijarda, če hočemo, da so učinkoviti. Ti posredno spodbujajo imunski sistem. Velika večina imunskega sistema se namreč nahaja prav v črevesju, pa tudi 90 % bolezni ima svoj nastanek v črevesju, je razložila Brajnikova, prav zaradi absorpcij. Probiotik mora ustvariti trajne kolonije v našem črevesnem traktu. Po načinu odvajanja blata, je pojasnila, je mogoče določiti pravi probiotik, tak seveda, na katerega se lahko zanesemo. Naše črevesje, ki tehta približno 1 kilogram, vsebuje resice; če ga raztegnemo, dobimo 6 m tankega črevesja in 1 meter in pol debelega, če raztegnemo vse te resice, pa dobimo približno 500 kvadratnih metrov absorpcijskih površin, koža jih ima samo 2 kvadratna metra. Prav zato moramo imeti pravilen ph skozi cel prebavni trakt. Tega vzdržujejo mikroorganizmi, ki živijo v njem, in jih je veliko več kot celic našega telesa. Na 100 odstotkih jih je 5 % toksičnih in se nahajajo v nosni votlini, 15% jih je dobrih, 80% jih je nevtralnih; med temi je tudi candida agens, ki ima svojo funkcijo presnavljanja sladkorjev. Ko se zvečer nepravilno hranimo, ta poraste in postane patogena in nam začne delati težave. Od pravilnega ph je odvisno, ali imamo preveč ali premalo sluzi. Bolezni ne smemo hraniti; paziti moramo, da se ne zakisamo ali zasluzimo. Da se bo naša hrana pravilno absorbirala, moramo urediti absorpcijo. Naši organi so okrepljeni takrat, ko so sposobni razstrupiti sebe in vse telo. Krepkega telesa se nič ne oprime, šibkega pa marsikaj! To imejmo v mislih, je dejala naturopatinja, ki je rade volje s praktično uporabnim primerom odgovorila na marsikatero vprašanje zbranih poslušalcev.
Bolezen je treba zatreti v kali oz. preprečiti, da se le-ta pojavi, in temu v prid lahko storimo že v trgovini, ko pravilno izbiramo, kaj bomo dali v lonec!