Kopriva v naturopatiji

Kopriva, Urtica dioica, je rastlina, ki raste v naših krajih skoraj v vsakem vrtu in jo malokdo ima rad, saj, če se je dotaknemo, močno zapeče! A vedeti moramo, da je kopriva izjemno zdravilna rastlina, lahko bi rekli najbolj zdravilna od vseh doslej omenjenih v mojih zapisih. Listi vsebujejo veliko klorofila, ki predstavlja zeleno barvilo in deluje antianemično, če mislimo na tisto anemijo, ki jo povzroča pomanjkanje železa. Kopriva je polna železa in folne kisline, ki spodbuja proizvajanje rdečih krvničk in tako dovaja kisik po celem telesu.
Kopriva oža žile in ustavi krvavitev, zato je zelo dobro, da pijejo čaj iz koprive tisti, ki imajo večkratne krvavitve iz nosa ali premočne menstruacije.
Koprivo zelo rada pijem spomladi, ker prežene spomladansko utrujenost. Kopriva doda telesu veliko železa, kisika, nove energije in elana za nov začetek. Poleg železa kopriva vsebuje veliko mineralnih soli, predvsem silicija, ki krepi imunski sistem, magnezija, kalcija, mangana, ki krepi jetra, in kalija. Kopriva vsebuje tudi veliko vitaminov A, C in K. Zaradi tega lahko rečemo, da kopriva vsestransko krepi telo.

Kopriva prečisti telo in kri, odstrani toksine, prenovi kri, ji da novo svežino. Kopriva odvaja vodo iz telesa, odlična je pri revmatičnem obolenju in pri vseh težavah telesa, ki so vezane na presežek toksinov v njem. Ker prečisti telo toksinov in krepi delovanje jeter. Če jetra ne delujejo pravilno, se telo ne prečiščuje pravilno, ker toksini ostajajo v njem. V tem primeru je smiselno, da začnemo piti čaj iz koprive.

Ko jetra ne prečiščujejo pravilno našega telesa, se po koži kažejo presežki toksinov, kot ekcemi, akne, mastni lasje, prhljaj, lipomi, itd. V tem primeru pitje čaja iz koprive zelo pomaga. Mozoljasto kožo lahko tudi spiramo s koprivnim čajem.

Pekoči občutek koprive takoj izgine, če koprivo dobro operemo ali skuhamo. A prav ta pekoči občutek je v nekaterih primerih zdravilen.

Kopriva vsebuje histamin in acetilholin, snovi, ki jih proizvaja tudi naše telo, zato nas zapeče, ko se je dotaknemo. Nevrovegetativni živčni sistem aktivira iste nevrotransmiterje in ti delujejo protivnetno, ko imamo vnetje v telesu, npr. boleče, vnete sklepe, revmatska obolenja, artritis. Ko je sklep boleč in vnet, bo pomagalo polaganje sveže koprive nanj. Predstavljajmo si, da je to podobno kot pri piku čebel, ki je tudi lahko zdravilen.
Moč koprive je začutil tudi moj nono, ki jo je večkrat svežo polagal na boleči sklep.
Poznamo več vrst kopriv: Urtica ures je manjša, enoletna rastlina, medtem ko je vrsta Urtica dioica večletna, bolj pekoča in zdravilna, bela kopriva pa sploh ni kopriva. Njeno latinsko ime je Lamium album, zanjo so značilni beli cvetovi. A to ni naša zdravilna rastlina.
Iz koprive lahko proizvajamo tudi tkanino, ki je čvrsta kot konopljina. Ponekod v Sibiriji še vedno proizvajajo te vrste tkanin. Koprivo uporabljamo tudi kot naravno barvilo, listi pobarvajo tkanino v zeleno.

Kopriva je odlična tudi za živali. Nekoč so jo kmetje dajali med krmo za krave, da so proizvajale več mleka, kokošim pa, da so znesle več jajc. Zanimivo pri koprivi je to, da, če raste poleg aromatične rastline, ji poveča njeno aromatičnost.
Kopriva je prisotna tudi v mitologiji. V Nemčiji in Rusiji je bila sveto zelišče. Ruski otroci so ob poletnem solsticiju skakali v koprive, da bi si izboljšali zdravje. V severni Italiji kmetje nosijo vejice kopriv v žepih, ker naj bi odganjala negativno energijo.

Tudi antični zapisi opisujejo, da so se ljudje drgnili s koprivo po delih telesa s parezo ali revmatsko bolečino in da je bil učinek blagodejen.
Koprivo so tudi sežigali na domačem ognjišču, ker naj bi odganjala neurja in strele.

Jaz jo imam najraje, ker odpravlja spomladansko utrujenost! Spomladi ne pozabite na čaj iz koprive, pustite ga v kropu 2 minuti, pijte ga 3 mesece vsak dan.
Zelo dobra je tudi rižota iz kopriv: vzamemo 3 pesti koprive, jo operemo, sesekljamo ter jo popražimo na maščobi. Ko je popražena, jo zmiksamo. Posebej skuhamo riž, ga posolimo, in ko je skuhan, dodamo zmiksano koprivo. Nato jed zmešamo in rižota je pripravljena.

Članek objavljen v Novem Glasu