- del
Telesna temperatura predstavlja vitalni življenjski parameter za življenje in prav vsako živo bitje ima določen nivo naravne telesne temperature.
Kemijske reakcije v telesu, ki nam služijo za življenje, lahko potekajo samo na določeni telesni temperaturi. Tiste živali, ki so homeotermne, uporabljajo notranje mehanizme samouravnavanja telesne temperature (le-ta se med živalmi izrazito razlikuje) in si tako zagotovijo nemoteno izvajanje vitalnih procesov.
Pri človeku je normalna srednja telesna temperatura 37°, kar je sicer srednja vrednost, saj mnogo študij nakazuje na več različnih “normalnih” temperatur – variabilnost je ± 0,4 °C od 37°.
Pri človeku se center za uravnavanje temperature nahaja v hipotalamusu, ki prejema dražljaje od termoreceptorjev, slednji pa se nahajajo po celem telesu, kjer imamo globoke in površinske termoreceptorje. Le-ti so sestavljeni iz nevronov, občutljivih na temperaturne spremembe v primerjavi z izvirno temperaturo, ki je 37 °C.
Človeški imunski sistem je sestavljen iz kompleksnega sistema, ki v prvo vrsto postavlja visoko specializirane celice z nalogo, da izničijo patogene napadalce, tako zunanje kot notranje, in ki ogrožajo zdravje našega organizma.
Imunski sistem deluje na dva načina: po eni strani nas ubrani in deluje preventivno proti boleznim s preprečevanjem, da bi virusi in bakterije prišli v naše telo. Po drugi strani pa preprečuje, da bi se ti patogeni napadalci naselili v našem telesu. Le-te ob vstopu in naselitvi v našem telesu imunski sistem napade, jih uniči in imunski spomin ohrani strategijo, s katero je napadalce premagal.
Imunski sistem je visoko inteligenten sistem, ki se razvija od 1. do 12. leta starosti, ko se ustvari tako imenovana imunska inteligenca. Pred tem obdobjem in po njem ga je vredno samo še krepiti, da bi bil močnejši, saj bo v tem primeru močno tudi naše telo.
Imunski sistem uporablja organe in celice, ki predstavljajo prvo zaporo pred patogenimi agenti: kožo in sluzi, žleze in mandlje, nosno votlino z dlačicami, oči in žleze solznice.
Ne zgodi se vedno, da so te prve linije zaščite učinkovite in virusi ter bakterije vseeno vstopijo v telo. Takrat nastopijo novi akterji imunskega sistema, limfociti oziroma celice imunskega sistema, ki krožijo po krvi, in druge bele krvničke (levkociti), ki so sposobne razlikovati bolne celice od zdravih in jih tako lahko tudi uničijo.
2. del
Limfocite T proizvaja timus, na ovojnici katerih se nahajajo antigeni, ki znajo prepoznati napadalce. Limfociti T, imenovani tudi ubijalci, lahko napadejo in uničijo mikroorganizme, ki napadajo zdrave celice. Poleg teh poznamo še limfocite B, ki jih proizvaja kostni mozeg in ki spodbujajo nastanek protiteles. Druge celice imunskega sistema v krvi so še levkociti, ki skrbijo za uničenje virusov, bakterij, parazitov idr., makrofagi pa so celice, ki vstavijo vase virus in bakterijo ter ga peljejo do vranice ali limfnih žlez, da jih potem izločijo iz telesa.
Organi in tkiva, ki so sestavni del imunski sistem, so: kostni mozeg, timus, limfne žleze, vranica.
Iz zgoraj opisanega je razvidno, kako je imunski sistem tesno povezan s pravilnim delovanjem žlez. Žleza je namreč tudi tista, ki ureja telesno temperaturo (hipotalamus), brez nje se osnovni telesni procesi ne morejo izvajati.
Iz tega razloga skokovito naraščanje ali nižanje temperature šibi imunski sistem, ker ga preobremenjuje. Samo telo se fiziološko navaja na spremembo temperature 3 do 4 dni. Spremembo nadzorujejo možgani, žleza hioptalamus, ki je povezana z ostalimi žlezami in tako z imunskim sistemom.
Prvi napad, ki ga imunski sistem doživi ob spremembi zunanje temperature, je napad na respiratorni trakt (dihalne organe), ki lahko izgubi zmožnost napada na viruse in bakterije, ker je šibkejši.
Novorojenčki imajo ob rojstvu okrnjen sistem za termoregulacijo, zato v primerjavi z nami prej trpijo za občutenji mrazu in zaradi tega moramo novorojenčke in otroke veliko topleje oblačiti. Njihova telesna površina je veliko večja od njihove teže, sistem termoregulacije pa se izoblikuje šele z rastjo. Vse raste samo v toplem, še paradižnik! Zato je treba otroke toplo oblačiti ne glede na modne smernice.
Kako ukrepati?
Prvo pravilo je, da se toplo oblečemo, ne glede na to kaj kaže na steni koledar!
Drugo pravilo je, da naš imunski sistem krepimo, in sicer najhitreje s probiotično integracijo.
Dejstvo je, da se v črevesju nahaja kar 60% celic imunskega sistema, torej probiotiki, ki vplivajo na črevesje, ne urejajo samo prebave, ampak predvsem krepijo imunski sistem!
3. del
V črevesni sluznici najdemo sisteme za nadzor, kot so sevi probiotikov in limfociti, imunoglobulin A (IgA), Peyerjeve ploščice in celice M. V tej sluznici se nahaja sedež naše imunosti, zato jo je vredno negovati in pravilno krepiti. Črevesna sluznica, ki je zelo tanka, saj meri 0,25 mm, deluje kot pregrada med odpadnimi produkti zaužite hrane, med katerimi lahko najdemo tudi patogene bakterije (v blatu), in notranjostjo našega telesa (kri). Ta pregrada mora biti zelo učinkovita pri absorpciji in zelo varna v obrambi pred strupi, zato je zelo pomembno, da je zdrava. Ti obrambni sistemi so zelo pomembni, saj morajo delovati 100%, da v naše telo prepustijo prave snovi in ne toksinov.
Zelo pogosto se zaradi napačne prehrane, termičnih nihanj, stila življenja ali stresa zgodi, da ta pregrada ne deluje dobro in dopušča, da skoznjo preide veliko število molekul, tudi tiste škodljive, kar pa lahko privede do izbruha številnih bolezni. Ena najpogostejših je sindrom razdražljivega črevesja. Črevesna stena je zgrajena iz več plasti: sluznice, podsluznice, mišične plasti in seroze, sluznica pa je sestavljena iz epitela, ene plasti celic, ki ležijo na plasti sluzi. Poleg tega ima številne resice, ki v višino merijo od 0,1 do 0,8 mm. Ta resasta razporeditev znatno poveča funkcionalno (absorpcijsko) površino tankega črevesa, ki presega 100 kvadratnih metrov, z upoštevanjem robov pa doseže celo 500 kvadratnih metrov. Črevesne resice imajo sposobnost premikanja in na ta način povečujejo površino črevesja za približno 8-krat v primerjavi z gladko površino. Površina resice je prekrita s črevesnimi žlezami, celicami sluznice in celicami M. Tanko črevo ima prebavno in absorpcijsko funkcijo in prav v njem ima svoj sedež tudi imunski sistem – v tej tanki pregradi bakterij, ki v primeru dobrega delovanja in normalne absorpcije normalno izvaja apsorbcijo brez nastanka raznih vnetij ali vdora patogenih bakterij v kri. Ta mehanizem mora delovati brezhibno, saj samo na ta način zagotovimo telesu ustrezen imunski odziv.
Celice M so visoko specializirane celice, naloga katerih je, da ohranjajo imunsko toleranco, torej imajo nalogo, da pridobivajo antigene iz okolja in jih izročajo limfocitom. So najpomembnejše, saj igrajo pomembno vlogo v imunskem sistemu, vendar so nepoznane, saj jih je težko preučevati; nahajajo se namreč v sluznici črevesja. Edina možnost preučevanja je z odvzemom vzorca tkiva živih osebkov, kar pa je zelo zapleteno. Enostavneje povedano, naloga teh celic je, da prepoznajo obolele celice od zdravih. In prav v tem je čar, saj probiotiki spodbujajo imunski sistem, da je vedno močnejši.
Da povzamemo: temperaturna sprememba vpliva na žleze, delovanje žlez je povezano z imunskim sistemom, več kot polovica celic imunskega sistema se nahaja v črevesju!
Članek objavljen v Novem Glasu
040 640 968
info@saeka.si