Eustres je izraz za pozitiven stres, tisti stres, ki človeku ne škodi, ampak ga spodbuja in krepi. Lahko bi ga za primer povezali z vnetjem – brez določene stopnje vnetja telo namreč ne more delovati, saj je ravno pravšnji odmerek vnetja tisti, ki spodbuja imunski sistem, da se bori, izpopolnjuje, raste. Enako je s stresom oz. eustresom, ki nas spodbuja k napredku, učenju, zanimanju, motivira k napredovanju, nadgrajevanju. Človeku navadno povzroča eustres služba, ki jo ljubi, ga izpopolnjuje, pri njej uživa in jo opravlja iz želje in ne iz nuje, zaradi plače.
Z izrazom distres označujemo drugi stres, vsem nam bolj znan kot stres, ki škodi duhu in telesu. Hiter ritem življenja, veliko preveč nalog, ki jih moramo opraviti v enem dnevu, nadležni sodelavci, bolezni v družini itd. Na distres telo najprej reagira z napadom; v telesu se poveča proizvodnja adrenalina, človek želi težko izkušnjo čim bolje preživeti. Navidezno izgleda močan, saj ima veliko adrenalina, dejansko pa se je energetsko že začel prazniti kot baterija. Človek se kaže kot nemiren, preveč aktiven, malo in slabo spi, se prebuja, službenih obveznosti ne zmore več odmisliti, svojih misli sploh ne zna več nadzorovati. Če se ta stopnja predolgo nadaljuje, se lahko telo energetsko popolnoma iztroši in takrat postavi zdravnik diagnozo kronična utrujenost, izgorelost, živčni zlom, depresija, panični napad, anksioznost itd.
Stres lahko obvladujemo s pravilnim prehranjevanjem. Več kot doživljamo distresa v vsakdanu, bolje se moramo prehranjevati. Stres v glavi se zrcali v prebavi. Ko smo napeti in nas čaka težka preizkušnja, se nam pogosto zgodi, da smo zaprti ali imamo diarejo oziroma napihnjen trebuh in nas pesti napenjanje (vetrovi). Vsi našteti simptomi so odraz stresa v glavi, ki se zrcali v prebavi. Ta binom je premo sorazmeren, naslednjič pa bomo videli podrobneje, zakaj in na kakšen način.
Članek objavljen v Novem Glasu
040 640 968
info@saeka.si