NATUROPATIJA Bolezni pljuč in črevesja
Ali obstaja povezava med pljučnimi boleznimi in črevesjem? Seveda! Tudi vodilni svetovni raziskovalci potrjujejo, da sta fiziologija in patologija pljučnih in prebavnih organov tesno povezani.
Slabo delovanje enega organa lahko sproži bolezen drugega. Kajenje, na primer, je pomemben faktor tveganja za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), kot tudi za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB). Povečuje tudi tveganje za razvoj Crohnove bolezni.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v primernih količinah koristijo zdravstvenemu stanju gostitelja. Uravnavajo imunske odzive telesa. Najpogosteje probiotiki vsebujejo maščobno-kislinske bakterije, zlasti Lactobacillus, Bifidobacterium in Saccharomyces. Pogosto jih uporabljamo kot prehranske nadomestke pri gastrointestinalnih boleznih, vključno z okužbami, KVČB in raku debelega črevesja. Delujejo tako, da spodbujajo imunost in sprožijo obrambne mehanizme, kar pomeni, da lahko vplivajo tudi na bolezni izven črevesja. Vse več je dokazov, da probiotiki, ki jih jemljemo oralno, lahko uravnavajo imunske odzive v respiratornem sistemu.
Znano je, da prehrana vpliva na imunski sistem in človeku pomaga do boljšega zdravja. Probiotične bakterije uporabljamo za zdravljenje ali preprečevanje širokega spektra bolezni, stanj in sindromov, vključno z diarejo, povezano z antibiotiki, in KVČB, ki se pojavi kot posledica kirurškega zdravljenja.
Učinki probiotikov
Študije, ki jih trenutno izvajajo v ZDA, potrjujejo, da ima lahko prehransko dopolnjevanje s probiotiki široko paleto ugodnih učinkov: zmanjšuje okužbe in pojav sezonskih bolezni ter skrajša okrevanje. Kljub temu je delovanje probiotikov na imunski sistem še dokaj neraziskano.
Večina probiotikov vsebuje bakterije, ki proizvajajo mlečno kislino (npr. Lactobavillus, Streptococcus, Bifidobacterium in Enterococcus sp.), ali nepatogene kvasovke, kot npr. Sacharomyces boulardii. Te proizvode priporočajo za preprečevanje in zdravljenje različnih zdravstvenih stanj, vključno z gastroenteritisom, diarejo, povezano z vnetno črevesno boleznijo, alergijami na hrano ter boleznimi ustne votline.
Posledica prekomerne uporabe antibiotikov in neprimerne prehrane v zahodnih državah so motnje gastrointestinalne flore. S tem se porušijo normalni mehanizmi imunološke tolerance v sluzi, kar vodi v povečanje alergijskih bolezni, vključno z astmo. Ta hipoteza je logična podlaga za jemanje probiotikov, da bi ponovno vzpostavili imunološko ravnovesje in pozdravili bolezen.
Probiotiki zoper alergije in astmo
Alergije postajajo ena glavnih zdravstvenih težav povsod po svetu. Razvitim državam, kjer za alergijami trpi tudi do 40 prebivalstva, naglo sledijo države v razvoju. Z zdravljenjem črevesne flore s probiotiki lahko preprečimo in zdravimo številne alergijske reakcije. Poleg astme lahko probiotiki preprečujejo atopični dermatitis pri dojenčkih in lajšajo alergijo na hrano.
Respiratorne okužbe, še posej virusne, neposredno vplivajo na bolehnost in umrljivost in posredno prispevajo ne samo k slabšanju astme, temveč tudi k razvoju te bolezni. Domnevajo, da identifikacija probiotičnih organizmov, ki so sposobni zmanjšati virusne infekcije v zgodnjem življenju ali v maternici, lahko prepreči razvoj astme. Poleg oralnega jemanja probiotike lahko jemljemo tudi skozi nos.
KOPB je trenutno četrti največji morilec med boleznimi po vsem svetu. Pričakujejo, da bo v naslednjih desetih letih postala tretji vodilni vzrok smrti. Kajenje je zelo pomemben dejavnik tveganja za razvoj patogenov KOPB in pljučnega raka. KOPB in KVČB si delita mnogo epidemioloških in kliničnih karakteristik kot tudi vnetnih patologij. Mešanje med pljučnimi in črevesnimi sluznicami pri teh boleznih so nedavno obširno raziskali v ZDA.
Medicinska stroka torej v zadnjem času ugotavlja, kar tradicionalna kitajska medicina ve že dolgo: pljuča in črevesje so tesno povezani, in določene težave lahko odpravimo s pravilno prehrano in vnosom dobrih bakterij.
Od ekcema do astme
Prvi znaki nepravilne absorpcije se kažejo že pri dojenčku z ekcemom in se stopnjujejo v vnetje nosne sluznice, otroško astmo, astmo odraslega človeka, in tako naprej do avtoimunih obolenj.
Telo kliče na pomoč takoj, ko začuti, da nekaj v njem ne deluje pravilno. V tem primeru predstavlja prvi klic na pomoč prav ekcem, in če telesu ne prisluhnemo, se stanje z leti slabša. Če klic na pomoč prezremo oziroma le zaustavimo akutni izbruh, lahko v končni fazi celice “zblaznijo” in se telo obrne proti samemu sebi z avtoimunim obolenjem. Tudi vi bi bili jezni, če bi na ves glas klicali na pomoč, pa bi vas okolica enostavno preslišala.
Celostna obravnava
Kako postopati v takem primeru? Celostno! Urediti je treba prehrano, da se telo prečisti strupov. Predstavljajte si telo, polno toksinov. V njem vlada kaos, zato ga moramo najprej prečistiti s primerno hrano. Šele potem bomo lahko razbrali, kaj nam sploh sporoča, saj v kaosu ne moremo slišati ničesar. Poleg tega je treba spremeniti način življenja in po potrebi v prehrano vnesti ustrezna mikrohranila (vitamine, minerale in probiotike).
Odstraniti moramo vse tisto, kar v telesu proizvaja sluz oziroma krepi slabe bakterije. Eden večjih krivcev za to je pšenica, saj človek nima gena za presnovo glutena. Pšenica torej predstavlja moteči dejavnik za naše črevesje, ker kot tujek hrani slabe bakterije in šibi imunski sistem. Zavedati pa se moramo, da samo z jemanjem probiotikov problema ne moremo dolgoročno rešiti. Pri celostni obravnavi je potrebno upoštevati vse telesne procese.
Človek vedno išče linijo najmanjšega odpora, torej tableto, ki bi rešila vse težave, kar je napačno. Atopičnega dermatitisa ne bomo rešili samo z vnosom ustrezne probiotične bakterije; potrebna sta tudi tudi sprememba prehrane in redna telesna vadba. V nasprotnem primeru se bo dermatitis vrnil in bomo do konca življenja odvisni od tablet.
Erika Brajnik, naturopatinja
040 640 968
info@saeka.si