Moramo se zavedati, da sedeči stil življenja ni nekaj naravnega in je zato vzrok za veliko večino bolezni. Na novi televiziji ali fotelju bi zato moral viseti napis: Pozor, pretirana uporaba povzroča smrt!
Moj zadnji članek o teku v reviji Narava zdravi (oktober 2016)
Letos (2016) maja sem se obvezala, da bom tekla 100 dni, vsak dan 20 minut. Iz 100 dni je bil 101., 102. in tako dalje…danes (november) še vedno tečem vsak dan (tudi na dopustu) in v vsakem vremenu.
SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) meni, da sedeči stil življenja povzroči letno kar 2 milijona smrti na svetovni ravni, je odgovoren za 10–16 % diabetesa tipa 2, raka debelega črevesja in raka na dojki ter je kriv za 22 % vseh srčnih infarktov na svetu.
70 % odraslih Evropejcev ne dosega niti minimalne stopnje aktivnosti, s katero bi si lahko zagotovili zdravje!
Šport je fizična aktivnost, ki predpostavlja tekmovalnost do nečesa drugega, ta pri športu ključen motivator posameznika. Zastavljanje cilja – izboljšanje fizičnega stanja posameznika – je prvi korak na tej poti do zdravega načina življenja. Drugi korak pa je, da postane določena fizična aktivnost dobra navada, kot je umivanje zob, in ne delo oziroma obveza.
Na evropski ravni veljajo dejstva: na 712 milijonov prebivalcev je smrtnost zaradi sedečega stila življenja ocenjena na približno 500.000 smrti letno.
Strošek napačnega, sedečega stila življenja v Evropi znaša 80,4 milijarde evrov letno in je neposredno povezana z boleznimi, kot so diabetes tipa 2, infarkt, rak na debelem črevesju in na dojki.
Vsekakor moderni stil življenja predpostavlja pretirano sedenje.
Med letoma 1994 in 2014 je odstotek zaposlenih, ki imajo sedeče delo, narastel s 55 % na 67 %, kar pomeni, da kar 2/3 vseh prebivalcev opravljata sedeče delo.
Športna aktivnost je ključnega pomena za ohranjanje psihofizičnega zdravja. SZO svetuje 150 minut športne aktivnosti na teden, to je dnevno 20 minut. V Evropi je kar 26 % odrasle populacije popolnoma neaktivne.
Pubertetniki v Evropi so otroci med 11. in 15. letom starosti, kar 83 % le-teh pa je premalo aktivnih! Med letoma 1998 in 2008 se je pri najstnikih pojav debelosti podvojil.
Sedeči način življenja je odgovoren tudi za višjo smrtnost; slednja je spodaj izražena v milijonih na letni ravni:
- arterijska hipertenzija: 7,5
- kajenje: 5,1
- diabetes tipa 2: 3,4
- sedeči način življenja: 3,2
- debelost: 2,8
Sedeči način življenja je vsako leto krivec za 3.200.000 smrti na svetu in 360.000 smrti letno v Evropi.
Študija: Lack of exercise responsable for twice as many deaths as obesity, Ekelund et al. American Journal of Clinical Exercise, 2015.
Študija: Effects of phisical inactivity on major non-communicable desease worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy, Lee et al. Lancet, 2012.
Mentalno zdravje in sedeči način življenja:
Disability Adjusted Life Years predstavlja 20 % težav z zdravjem v Evropi in ovira eno osebo od štirih v določeni fazi življenja v Evropi. 83 milijonov Evropejcev trpi zaradi mentalnih težav. Veliko študij dokazuje, da sta fizična aktivnost in mentalno zdravje povezana in da fizična aktivnost zmanjšuje depresijo, tesnobo, slabo samopodobo, psihološki stres.
V Evropi stroški sedečega načina življenja znašajo 9,2 milijarde evrov na leto in je vzrok za: 6 % infarktov, 8 % diabetesa tipa 2.
Genetika ostaja vedno enaka (za 97 %) od avstralopiteka pa vse do današnjega človeka: paleogenetika nam govori, da se je v 140.000 letih genetska zasnova spremenila za samo 0,003 %, zadnjih 10.000 let pa genetika človeka sploh ni doživela nikakršnih sprememb. Pred milijoni let, ko se je genska evolucija zaključila, je bila fizična aktivnost vedno nujna za preživetje po principu: veliko fizične aktivnosti in malo hrane! Geni so bili zasnovani, da živijo v sovražnem okolju, radikalna socialna sprememba pa je spodnesla gensko zasnovo, ki je sedaj močno drugačna. Naši geni pričakujejo, da bomo športno aktivni, v nasprotnem primeru se deaktivirajo, saj nimajo več razloga za obstoj, kar pa predstavlja prvi korak k bolezni.
Preberite tudi:
040 640 968
info@saeka.si